28.05.2020
ČETRTEK, 28. 5. 2020, 19.00
Razstavo bo odprl JANI NOVAK, idejni vodja skupine Laibach.
__________________________________________________
in NEVENKA FLAJS
Laibach. Veliki. Tako Veliki, da si jih drugi niti ne drznejo interpretirati, kaj šele kopirati. Nerazumljeni? Nedostopni? Vzvišeni? Morda le navzven, morda le na prvi register dražljajev, morda le zaradi predsodkov, ki se jih držijo že vse od njihovega nastanka v drugače zakrivljenih časih, v drugače nestabilnem prostoru. Laibach vztraja, Laibach se ne ozira, Laibach vseobče difundira, Laibach prepriča tudi prepričane. Laibach je večni izziv, nemogoče dosegljiv. Laibach je izmuzljiv, a vseprisoten. Je Laibach prerok resnice ali je zgolj biblična kača, ki skuša zavesti tiste, ki želijo biti zavedeni?
Se je sploh smiselno spraševati? Mar se ni bolj smotrno zgolj prepustiti in zaupati?
Kaj je sploh resnica? Kje je? Kako do nje? S filozofskimi definicijami, z meditacijskim seciranjem podzavesti, z oklepanjem vcepljenih vzorcev? Absolutna resnica je nedojemljiva in nepojmljiva. Mar res? Ko analitičen poskus oresničenja Laibacha zdrsne na nivo labilne hipoteze, lahko poslanstvo nadaljujemo le še z umetnostjo, obogateno s filozofijo. Znanost in umetnost sta namreč v sodobnosti še vedno vzporednici. Brez presečišč. Laibach so brezčasni, umetnost je brezčasna, znanost pa je časna. Čas bo utiril znanost, da se bo približala umetnosti. Veliko časa. Nevenka Flajs že od svojega inicialnega trenutka zavedanja konvergira več zvrsti umetnosti, če jih je dovoljeno sploh ločevati. Avtorica se pri pričujoči razstavi loteva upodabljanja Laibach ideologije, Laibach filozofije in Laibach religije v prvi vrsti čustveno celostno in zrelo, v odnosu pa skrajno odgovorno, kot se do njihove institucije spodobi.
Laibach je likovno upodobljen že mnogokrat. Morda že prevečkrat. Klanjanje kultu se preveša že v banaliziranje in tlačenje v neke predefinirane vzorčne podobe, ki jim mnogi fotografi, recimo jim "beležniki", želijo zvesto slediti, a na koncu pregorijo v žlindro že videnega, celo nedefiniranega in klišejskega.
Flajsova tu nastopi brezkompromisno in suvereno avtorsko, a z natančno odmerjeno globino mehkobe. Ne ozira se na dediščino, na tradicijo fotografiraranja kulta Laibach, a vseeno neguje najvišjo raven spoštovanja in do neke mere celo malikovanja že skoraj heretične mističnosti. Sinhronizira se s samozavestjo akterjev in utre povsem
svojstveno gaz v vizualnem podajanju sporočilnosti Laibacha. Osvobojena in razbremenjena mainstrema nekonvencionalno, a naravno realistično in subtilno narativno pritegne z razodetjem specifičnega zgodovinskega dogodka. V nasprotju z množico tehnofotografov, ki se naslonijo zgolj na vizualne učinke performansa, se Flajsova posveti čustveni izpovednosti umetnikov, ki jih je nemogoče zajeti z enim samim medijem. Avtorica suvereno materializira večino veličine Laibacha zgolj na dvodimenzionalni fotografski medij spontano, v vsej svoji skromnosti, s poklonom do izvajalcev.
Izborila si je privilegij, da je lahko upodobila javno vajo, kar pa nikakor ne olajša njenega poslanstva, nasprotno, še bolj zahtevno nalogo ima pri interprtetiranju vloge Laibacha v zakoličenju svetovnega reda in (ne) stabilnosti!
Fotografiranja se loti osebno, brez od zunaj vsiljenih vodil, brez zakoličenih vzorcev, brez strahu, zato pa z vso širino, ki jo bogatita tudi njena izjemna talenta za dizajn in slikarstvo. Njene fotografije so polne, popolne, brezkompromisne, emocionalno naelektrene in spontane. V postprodukciji jih ne potvarja in s tem združuje svoj pogled z Libachovim poslanstvom.
Umetnica je prefinjena lovilka čustev, tudi tistih, ki na odru želijo biti skrita in neopažena. Izvajalce fotografira v intimnih mikrotrenutkih meditacije in jim s tem še oplemeniti karakterje.
Flajsova nam sublimno razgrne tudi ozadje ter vso nežnost in fragilnost, ki jih objema ovoj striktnosti in perfekcionizma Libacha. Na slednjem nivoju se z njim sinhronizira in vzvalovi, vzporedno pa predre ovoj očetovske
in očetnjavske strogosti in vzpostavi kanale, po katerih steče bistvo Laibachove religije.
Pričujoča razstava je zgodovinski dokument, je vpogled v težko zaznavne plasti poslanstva Laibacha s pristnim in nepopačenim pogledom fotografinje, ki doda subtilen, a opazen oseben ten, brez da bi akterjem vsilila svojo frekvenco. Je simbioza s fenomenom in zgodovinskim likom alternativne in influentne resničnosti in je obenem tudi njena nadgradnja. Kljub spoštljivi fizični razdalji do fotografirancev (Robert Cappa: "Če fotografija ni dovolj dobra, nisi bil dovolj blizu!"), so avtoričina dela mentalno ne le blizu, ampak mestoma strašljivo preblizu. V pravem ritmu in v precizno odmerjenem trenutku z zaslepljujoče oglušujočim pokom presenetijo zavest, ki kljub pričakovanju nepričakovanega za trenutek otrpne v belem šumu lebdenja.
Njene fotografije pokažejo vse tisto, kar mnogi fotografi zaradi zaslepljenosti z namernim spektaklom nehote nemočno zamolčijo. Pričujoča kronika ni le dokument časa, je vpogled v nezavednost ene od gonilnih sil vseh treh časovnih dimenzij naših zavedanj. Je dojemljivo razsvetljenje in je tesno prilegajoča magnetna vzporednica Laibachovemu poslanstvu, ki nezadržno krivi navidezno realnost in teži k stičišču z njo. Kljub temu da avtorica prvenstveno ni fotografinja, je pri svojih ciklusih prepoznavna in slogovno natančno definirana prav zaradi svojega čustvenega in osebnega pristopa. Malo je takih talentov v ožjem in širšem prostoru, ki tako mojstrsko sežejo naravnost v srž bistva in ga rokohitrsko ter enoznačno razgrnejo zahtevni kot tudi naključni publiki.
Janez Pelko, fotograf
____________________________________________________________________________________________
Leto 2020 je za zasedbo LAIBACH, ki je bila ustanovljena poleti leta 1980 v Trbovljah, nekaj posebnega
- praznuje 40-letnico svojega delovanja.
Prav tako Društvo za umetnost Kum - iz Trbovelj, katerega članica je Nevenka Flajs, v letu 2020
- praznuje 30-letnico delovanja.
____________________________________________________________________________________________
Razstava bo na ogled do 17. 6. 2020 od 17. do 19. ure.
KRC HRASTNIK | Log 3 | 1430 Hrastnik T 03 56 42 370 | T 03 56 42 378
E-pošta: krchrastnik@siol.net
Vaše osebne podatke potrebujemo za namen posredovanja ponudbe in za lažjo komunikacijo z vami.
KRC HRASTNIK
Log 3
1430 Hrastnik
UPRAVA
Telefon: 03 56 42 370
E-mail: krchrastnik@siol.net
DELAVSKI DOM - KINO Hrastnik
Telefon: 03 56 42 376
BAZEN
Telefon: 03 56 42 374
ŠPORTNA DVORANA HRASTNIK
Telefon: 03 56 42 375
ŠPORTNA DVORANA DOLANKA
Telefon: 03 56 49 180
ŠPORTNA ZVEZA HRASTNIK
Telefon: 03 56 42 372
MUZEJ HRASTNIK
Telefon: 03 56 42 377
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV,
Občinska zveza prijateljev mladine
Telefon: 03 56 42 378
TIC HRASTNIK
Mob.: 051 493 221
© 2010 Kulturno rekreacijski center Hrastnik, avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani - Spletna postajaIzdelava spletnih strani:
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.