Projekt “City Play(ground)” je nastal leta 2022 kot odgovor na posledice pandemije na mlade, stare od 13 do 16 let. Pandemija nas vse je postavila pred številne izzive, vendar so (bili) poleg starejših najbolj prizadeti mladi, ki so se znašli v obdobju osamosvajanja, ko so vrstniki in druženje zelo pomembni. Prav tako je pandemija močno vplivala na njihovo telesno in duševno zdravje. Raziskave kažejo, da se je med mladimi, starimi od 13 do 16 let, povečala telesna nedejavnost zaradi številnih zaprtosti družbe, šolanja na domu, spodbujanja mladih k večurni vsakodnevni uporabi digitalne tehnologije itd., kar je povzročilo največji upad telesne pripravljenosti in debelosti, kar jih je bilo v Sloveniji opaziti, odkar se ti parametri med mladimi spremljajo.

Najbolj se je poslabšalo stanje med mladimi, ki so bili prej nadpovprečno telesno dejavni. Upadanje telesne zmogljivosti vpliva tudi na duševno počutje, kar je razvidno tako v Estoniji kot v Sloveniji. Evropski parlament pa je v dokumentu “Vpliv Covid-19 na mlade in šport” poudaril vpliv pandemije na mlade in njihovo zdravje ter pomen ponovne oživitve področja mladih in športa. Številni drugi projekti so obravnavali vidik duševnega zdravja mladih, cilj našega projekta pa je bil spodbujati reševanje izziva telesne nedejavnosti, ki posledično pozitivno vpliva tudi na duševno počutje.

Vizija projekta je bila ustvariti privlačne javne prostore z elementi igrifikacije in tako spodbuditi večjo telesno aktivnost mladih v lokalnem okolju.

Naši cilji projekta so:

Zmanjšati vpliv pandemije na telesno in duševno počutje mladih.
Dvigniti raven oblikovanja in uporabe mladim prijaznih javnih prostorov z mladimi in za mlade. Ta dva cilja sta povezana z dvema prednostnima nalogama na področju mladine, in sicer smo si s tem projektom prizadevali povečati kakovost, inovativnost in prepoznavnost mladinskega dela tako v lokalnem okolju vseh partnerjev kot tudi širše, v regijah in na nacionalni ravni. Inovativnost vidimo zlasti v uvedbi igrifikacije, s katero smo želili povečati privlačnost javnega prostora z mladimi in za mlade ter jih tako spodbuditi k večji dnevni telesni aktivnosti.

Druga prednostna naloga, ki smo jo obravnavali, je bila spodbujanje aktivnega državljanstva, saj so mladi aktivno sodelovali pri izvajanju tega projekta v lokalnem okolju, prevzeli pobudo za ureditev privlačnega javnega prostora za povečanje telesne dejavnosti med svojimi vrstniki in sodelovali pri izvajanju. Naši načrtovani rezultati so bili vzpostavitev 40 gamificiranih javnih prostorov za mlade za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga v Hrastniku v Sloveniji in Talinu v Estoniji ter ta priročnik za mladinske delavce o tem, kako uporabiti elemente igrifikacije v javnem prostoru z mladimi in za mlade v njihovi lokalni skupnosti.

Glavni ciljni skupini sta bili:

Mladi (13-16 let): Mladi so bili vključeni v dva vidika tega projekta. Aktivno so sodelovali pri izvajanju procesa igrifikacije svojega okolja – iskanju in oblikovanju “svojih” privlačnih javnih prostorov, kjer se bodo lahko družili s svojimi vrstniki in bili vsak dan telesno aktivni (oblikovali smo skupino 15 mladih/partnerja, ki so bili aktivno vključeni v projekt v vsakem lokalnem okolju, v Hrastniku in Talinu).

Ti so tudi končni uporabniki igrificiranih javnih prostorov v obeh mestih. Mladinski delavci/strokovnjaki, ki delajo z mladimi: Mladinski delavci sodelujočih partnerjev so vodili ta proces, ga dokumentirali in pripravili ta priročnik o tem, kako lahko tak projekt izvajajo različni strokovnjaki, ki delajo z mladimi (mladinski delavci, učitelji, ravnatelji, športni delavci itd.) v vsaki lokalni skupnosti. Končni uporabniki tega priročnika so mladinski delavci ali strokovnjaki, ki delajo z mladimi na evropskem območju.